Mislim, da sem odkrila novo osebno strast. Nekaj, kar ogreje kri v žilah. Tokrat sem namreč odkrila ogromn domišljijsko kapaciteto Tolkiena, avtorja Gospodarja prstanov in Hobita. V kolikor sem bila pred leti pred vsem vriščem okrog teh filmov nekoliko skeptična, ker si jih je ogledalo že preveč ljudi in ker so bili moji edini spomini, ko sem si del Gospodarja prstanov končno ogledala ti, da sem nekje vmes zaspala in da je bilo vsepovsod veliko rjave (?!) in neprestanega mečevanja, sem pred dnevi, mislim da nekje pri drugem delu Hobita, svoje mnenje obrnila za pošteno mero stopinj. Celo toliko, da sem se odločila celega Gospodarja prstanov pogledati še enkrat in zapolniti čas dolgih zimskih večerov.
(Tudi "mainstream" ni nujno vedno slab.)
In tako smo se včeraj pri 10 stopinjah pod nulo odpravili proti Ljubljani, da končno odkrijemo, kako se bo zgodba o hobitih in ostalih nenavadnih bitjih Srednjega sveta končala. Se vam imena zdijo čudna? Seveda, saj jih niste mogli še nikoli poprej slišati, če niste namreč "fen" Tolkiena. Ta nenavadni gospod je namreč napisal veličastno mojstrovino domišljije. Domislil se je popoplnoma novega sveta, kjer nič ni nemogoče in kjer vlada čarovnija, ki pa vseeno nima absolutne oblasti nad temnimi silami. Tako se je pred njimi treba stalno boriti (kar pojasni moje prve vtise glede mečevanja pri Gospodarju prstanov, ki je nadaljevanje zgodbe o hobitovih dogodivščinah). V filmu tako nastopajo boljša in slabša bitja od orkov, trolov, škratov (celo nekaj ljudi je vmes), vilincev pa še kakšno čudo bi se našlo.
Zgodba je tako privlačna za nekoliko pogumnejše otroke, a tudi odrasle, saj se v njej pojavljajo tudi poetično spisani dialogi in misli ter neminljiva sporočila, ki jih najde vsak zase, če jih le išče in se mu ljubi nekoliko razmišljati tudi v metaforah :).
Če se morda komu zdi, da je Harry Potter zanj preotročji, vam priporočam drug izhod. Poskusite z Gospodarjem prstanov ali Hobitom. Ne bo vam žal ;).