Včeraj sem praznovala svoj "dan prazne hiše", kar se zgodi zelo redko, zato sem to ovekovečila s posebnim filmom (za katerega sem plačala skoraj toliko kot za kino predstavo, a pustimo to).
Zgodba se začne z električnim sesutjem, ki ga povzroči računalniški virus. Zakaj pride do tega, izvemo šele na koncu filma, za kar pa je vredno čakati. Zgodba se nato vrne pet let v preteklost. Tu srečamo dr. Casterja, ki na vrtu postavlja bakreno streho za zaščito pred vsakršnim sevanjem. Vse na željo njegove žene. Ne smem pozabiti, da v vlogi dr. Casterja nastopa Johnny Deep, kar je bil tudi eden izmed razlogov, da sem si film sploh ogledala (seveda). Nato pride njegova žena (igralka = srečnica), ki ga prepričuje, da se mora pripraviti, ko on skuša najti prepričljiv izgovor, da se ne bi ... Človek kot jaz bi na to rekel, da gre za primer tipičnega introverta, za kar stereotipno veljajo najbolj VIP znanstveniki. V naslednji sceni se lika preselita na neko predstavitev, kjer govorita o tem, kar lahko umetna inteligenca prinese dobrega svetu. Kamera zaokroži med občinstvom, med katerim sedi ženska temnih las in zlohotnega pogleda. Precej sumljivo. Kar se potrdi že čez nekaj minut. Caster namreč preživi atentat samomorilskega napadalca, borca za humanost v napredovanju razvoja v umetni inteligenci, kakor bi lahko rekli. Kar je zanimivo v filmu je, da se stalno opredeljuje med eno in drugo stranjo, dokler na koncu znanost ne zmaga, vsaj moralno. Vendar pa zmaga prinese tudi nov pogled na tehnologijo, kako nevarna je lahko ta "igrača". Ob sesutju celotnega sistema se namreč razkrije prizor, kjer ljudje brezsmiselno tavajo po ulicah, semaforji ne delujejo več, ulice so zanemarjene, ravno tako tudi vrt Casterja in njegove žene, kjer pa vseeno zacveti nekaj sončnic. Upanje za svet, ki mu ga lahko prinese tehnologija? Vendar je to očitno začaran krog, kjer ima glavno besedo človek in njegova svobodna volja.
Znamo držati ravnotežje tudi kar se tehnologije tiče? Do kolikšne mere nas je že zasužnjila? Kolikšna je cena humanosti danes?
Film, ki je vreden ogleda, kljub skromni occeni na Imdb-ju (samo 6,3), zaradi česar sem nekoliko podvomila v svoj okus, a se nazadnje odločila, da bo to le še en primer za to, da počasi neham zaupati takim ali drugačnim predalčkanjem.