top of page

Materinski arhetip - tak ali drugačen

  • Writer: janafilipovna
    janafilipovna
  • Nov 13, 2014
  • Branje traja 3 min

Včeraj sem v prilogi X časopisa brala članek o Ani Drevenšek, douli in pobudnici gibanja Rdeči šotor, ki po podatkih avtorice članka izvira iz čaščenja plodnosti in razumevanja ženske v celoti. Večja zagonetka mi je bil pojem "doula", za katerega nisem še nikoli slišala. V članku piše, da so to spremljevalke poroda z opravljenim izobraževanjem in certifikatom ter da jih je po znanih podatkih v Sloveniji manj kot deset. Dostop imajo v kranjsko, mariborsko in jeseniško porodnišnico. Ana Drevenšek pravi, da doživlja vlogo doule kot "obliž na rano sodobnega porodnega sistema". Meni, da je porod naravni dogodek in ne medicinska panika, je podaljšek spolnosti. Telo ga opravi samo, vse kar potrebuje, so naravne okoliščine, torej zasebnost, zaupanje, sproščenost.

Kar mi je najbolj padlo v oči v tem članku, je bilo razmišljanje, da ženski ni nujno ravno roditi, da zadosti svojemu materinskemu instinktu, povedano po domače. Ženske poznamo PMS, ki največkrat nastopa kot grožnja samim sebi pa tudi ljudem okrog nas. A če cikel in njegove vplive nase ozavestiš, pravi Drevenškova, ga ne moreš razumeti kot omejitev, ampak kot portal, skozi katerega doživljaš tisto več. Avtorica to obrazloži takole:

"Med ovulacijo je estrogen na najvišji ravni, takrat so kognitivne, intelektualne in organizacijske sposobnosti na vrhuncu. Ni nujno, da to energijo skanaliziramo s fizično oploditvijo, lahko uresničeujemo projekte, ideje. Ob menstruaciji, ko raven hormonov drastično pade in se procesi ustavijo, se telo prazni, dobesedno počiva, se regenerira, zato je takrat čas za obratne dejavnosti, za počitek, sproščanje, odklop od sveta. Tu se skrivata ženska moč in modrost, v sprejemanju ciklov narave, kar pomeni ciklov svojega telesa.

V obdobju plodnosti imamo tudi izrazito potrebo po kreativnem izražanju, ki ga kasneje na tej ravni ni (uganite, v katerem obdobju sem trenutno jaz :) .

Kaj pa se potemtakem dogaja med menopavzo? Drevenškova pravi, da se cikličnost, nihanje vase in ven, preneha, delujemo na intuitivni ravni in smo ves čas v menstrulanih občutjih (ojej?!), hkrati pa imamo vedno več moških, androgenih hormonov, kar ženski v menopavzi daje odločnost (uf). Takrat naj bi postale voditeljice, ki so stalno povezane s svojim notranjim vedenjem, saj nimamo več potrebe po "dati ven", kot jo imamo ob ovulaciji, pomembno je le še, kar se dogaja navznoter. Hkrati nas zaradi te odločnosti ni strah tega predajati naprej in ščititi, zato so bile menda nekdaj ženske po menopavzi zakonodajalke in čuvajke spominskih arhivov.

Porod je torej tudi kreativni proces. Rodi se vse, kar žensko v njenem življenju obkroža. Naravni porod se zgodi le takrat, ko se prepustimo, pravi Drevenškova, tega sodobne ženske pa ne znamo, želimo namreč, da čimprej mine, s čim manj bolečin, dela, kar veliko pove o našem dojemanju drugih stvari, še doda.

(Ob tem se spomnila, kako mi je nekdo pripovedoval ali sem nekje zasledila, da je bil pri nas nekoč čas, ko so ženske zaradi menstruacije lahko izostale z dela, mislim, da tri dni (!!!).

Zanimivo se mi je zdelo tudi njeno pripovedovanje o "zgodovini menstrualnega cikla". Ko so namreč dekleta v starih tradicijah dobile menstruacijo in so bile deležne obreda iniciacije prehoda v ženskost, so se podale v gozd na iskanje življenske vizije svojega poslanstva, ki so ga ob vrnitvi delile s svojo skupnostjo. Bile jim je dopuščeno, da ne rodijo otrok, kar danes ni družbeno sprejemljivo, pravi Drevenškova. Najvišji namen maternice namreč ni ustvarjanje ploda, najvišji namen maternice je ustvarjanje zavesti, še podaja Drevenškova misel Alejandra Jodorowskyga.

Ne vem, kako je z vami, a jaz sem spet srečala nekoga, ki mi je dal misliti. Nazadnje sem zaradi članka doživela tudi nekakšno potrditev same sebe, ker se nikoli nisem videla kot rojevalka otrok. Zavest. Zame je zavest moj Bog. Lahko ga najdeš tudi na drug način, a mene je vedno klicalo v teološko-filozofsko spoznavanje Boga. Morda zato, ker sem do Njega prišla z veliki skeptičnimi koraki, dokler me duhovna kriza ni postavila pred odločitev. Oziroma sem takrat sama zahlastala za nečim večjim, a edinim. Vendar pa je to že druga tema.

Vir: Ona, članek z naslovom Ne grenite se, če vaše poslanstvo ni postati mama. V njem sprašuje: Tjaša Kosar.

 
 
 

Commentaires


bottom of page